Noben del telesa,noben obraz ni popoln niti nobena duša na.Vsak človek ima svojo napako,svoj pogum,svoj ponos in svojo skrito točko.Vsak ima v notranjosti neki temni svet,ki ga mi ne vidimo.Nekateri ga pokažejo,nekateri ga skrijejo kot použ,ki se skrije ko čuti našo bližino.Nekateri svoj poraz razkrijejom s smrtjo,kar ni prou eni se ubijejo ampak mi nevemo zakaj edino njihova duša ve.Vsak človek je lahko odkrit,ljubeznil,prijazen,sočuten.Nekateri tega ne pokažejo,zato mi mislimo da so nori ampak to NI res.Veliko ljudi ubilo bo samo zato da bi bili ponosni,a to nebi hoteli duša jim tako govori.Kar se zgodi v otroštvu ne mine nikdar ko se spomneš grdih spominov te pri srcu zaboli..Vsak lahko ubija sam ni lahko,eker veš da te bo pekla vest.Eni mučili bi kakor so mučili njega,nobeden ni popoln in vsak lahko naredi napako,ki jo plača z kaznijo,bolečim spominom in smrtjo.Le kaj bi bilo da umorou nebi bilo,svet bi bil lepši,ljudje se bi razumeli in naše življenje bi bila pravljica,ampak ta resničnost ne obstaja.Vsak ima hudobno stran sebe in,zato bojimo se močno da prikazala se nam bo in ubila bo srce,ki dolgo hrepenelo je.Noben nevem kako ubijati boleče je,le tisti ki so ubili vejo kako je hudo je to in ki v temni skrivnosti bolečin zaviti so.Veliko ljudi nedolžnih je umrlo.
UMOR OSEBE ALI SAMEGA SEBE JE LE NEMIRNA DUŠA IN BOLEČ SPOMIN IZ OTROŠKIH DNI.
